Ameriški delniški trgi so v torek zabeležili nove rekordne vrednosti, h čemur je prispevala predvsem rast delnic v tehnološkem sektorju. Osrednji borzni indeks S&P 500 je torkovo trgovanje zaključil z 0,6-odstotnim pribitkom, kar predstavlja nov zgodovinski vrh. Takšen razvoj dogodkov na borznih parketih v New Yorku odraža trende iz preteklega leta, ko so prav velika tehnološka podjetja pogosto narekovala tempo in trg vodila do zaporednih rekordov. Splošna rast na Wall Streetu kaže na nadaljevanje optimizma med vlagatelji, ki stavijo na prevladujočo vlogo tehnoloških velikanov v svetovnem gospodarstvu. Čeprav so bili dobički razpršeni med več sektorjev, je bila tehnologija tista, ki je indeks S&P 500 znova potisnila čez doslej najvišje meje. Analitiki ocenjujejo, da so ti premiki odraz stabilnega povpraševanja in pričakovanj o nadaljnji rasti prihodkov vodilnih korporacij.

Stephen Mullan, član odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zvezne rezerve (Fed), je v intervjuju za tiskovno agencijo AFP izpostavil nujnost znatnega znižanja ključne obrestne mere v letu 2026. Po njegovih besedah je trenutna denarna politika očitno omejevalna in zavira gospodarski razvoj, zato predlaga znižanje za več kot eno odstotno točko. Mullan je pojasnil, da so visoki stroški zadolževanja dosegli svoj namen pri obvladovanju inflacije, vendar pa zdaj predstavljajo tveganje za dolgoročno gospodarsko rast. Njegove izjave nakazujejo na premik v razmišljanju znotraj osrednje ameriške finančne institucije, ki se osredotoča na preprečevanje recesije in zagotavljanje stabilnega trga dela v prihodnjem obdobju. Čeprav so trgi pričakovali postopno sproščanje, Mullanova napoved o znižanju za več kot 100 bazičnih točk v enem letu velja za precej odločno stališče.

Danska narodna banka je v svoji najnovejši oceni gospodarskih gibanj izdala resno opozorilo glede prihodnosti Grenlandije, ki kot avtonomno območje spada pod okrilje danskega kraljestva. Poročilo navaja, da se otok spopada z opaznim upočasnjevanjem gospodarske rasti, kar v kombinaciji s poslabšanjem stanja javnih financ predstavlja tveganje za stabilnost regije. Osrednja finančna institucija poudarja, da bodo v prihodnje potrebni varčevalni ukrepi za sanacijo proračunskega primanjkljaja. Gospodarske razmere na Grenlandiji so tesno povezane z dansko fiskalno politiko, vendar banka opozarja, da trenutni trendi zahtevajo takojšnjo pozornost lokalnih in državnih oblasti. Analitiki izpostavljajo, da bi lahko dolgotrajna stagnacija privedla do zmanjšanja javnih storitev in investicij, če ne bo prišlo do strukturnih reform. To opozorilo prihaja v času, ko se Arktika vedno bolj odpira za mednarodne interese, vendar notranja finančna šibkost Grenlandije omejuje njeno sposobnost za neodvisen razvoj.

Bosna in Hercegovina je v letu 2025 zabeležila zgodovinsko najvišje prihodke od posrednih davkov od ustanovitve Uprave za posredno obdavčevanje (UIO). Skupni zbrani znesek je dosegel 12 milijard in 177 milijonov konvertibilnih mark (KM), kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Glede na uradne podatke se je priliv sredstev povečal za 633 milijonov KM oziroma za 5,51 odstotka glede na leto 2024, ko so prihodki znašali 11 milijard in 541 milijonov KM. Rekordni rezultati odražajo stabilnost davčnega sistema in učinkovitost pri pobiranju davka na dodano vrednost, trošarin ter carin. Gre za najvišji nominalni znesek, ki ga je institucija zbrala od svoje vzpostavitve, kar nakazuje na povečano gospodarsko aktivnost ali izboljšane mehanizme nadzora v državi. Ta finančna sredstva so ključna za delovanje institucij na državni ravni ter za proračune entitet in Distrikta Brčko.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Turški minister za trgovino Ömer Bolat je sporočil, da je država v preteklem letu dosegla zgodovinske mejnike na področju zunanje trgovine. Po uradnih podatkih je turški izvoz blaga in storitev dosegel skupno vrednost 396,5 milijarde ameriških dolarjev, s čimer se je država uvrstila v ligo gospodarstev s skoraj 400 milijardami dolarjev izvozne moči. Izvoz blaga je ob tem znašal 273,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja nov letni rekord v zgodovini republike. Minister Bolat je izpostavil tudi izjemen mesečni dosežek, saj je izvoz v zadnjem mesecu znašal 26,4 milijarde dolarjev, kar je najvišja mesečna raven doslej. Po navedbah turškega ministrstva za trgovino ti podatki potrjujejo strukturno krepitev turškega gospodarstva in njegovo rastočo konkurenčnost na svetovnih trgih. Vlada v Ankari pričakuje, da se bo trend rasti nadaljeval tudi v letu 2025, pri čemer se bodo osredotočili na diverzifikacijo trgov in povečanje deleža izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

Turška avtomobilska industrija je leto 2025 zaključila z rekordnimi izvoznimi rezultati, saj je vrednost izvoza dosegla 41,5 milijarde ameriških dolarjev. To predstavlja 11,6-odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej, s čimer je sektor utrdil svojo vodilno vlogo v turškem gospodarstvu. Avtomobilska panoga je tako že devetnajstič v zadnjih dvajsetih letih postala izvozni prvak države. Samo v decembru 2025 se je izvoz v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečal za osem odstotkov in znašal 3,76 milijarde dolarjev. Dosleden uspeh panoge kaže na močno mednarodno konkurenčnost turških proizvajalcev vozil in sestavnih delov. Rezultati potrjujejo, da avtomobilski sektor ostaja ključni steber turške izvozne strategije in glavni vir deviznih prihodkov za državo.

Vietnamski turistični sektor je v letu 2025 dosegel zgodovinski mejnik, saj je državo obiskalo skoraj 21,2 milijona tujih gostov. To predstavlja 20,4-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024 in hkrati najvišje število obiskovalcev v zgodovini države. Po podatkih vietnamske nacionalne turistične uprave (VNAT) je samo decembra v državo prispelo več kot dva milijona mednarodnih obiskovalcev, kar je 15,7 odstotka več kot v enakem obdobju leto poprej. Rekordni rezultati potrjujejo močno okrevanje in rast panoge po predhodnih kriznih letih. Država se zdaj usmerja v razvoj trajnostnega turizma in t. i. zeleno potrošnjo, saj tuji turisti čedalje pogosteje povprašujejo po lokalnih vietnamskih izdelkih. Kljub izjemnim rezultatom strokovnjaki opozarjajo, da bo moral Vietnam v prihodnje okrepiti promocijske dejavnosti, da bo ostal konkurenčen v regiji. Mesto Hošiminh je že začelo izvajati strategijo rasti, ki temelji na kakovosti namesto zgolj na številu gostov, kar nakazuje na strateški premik celotne države v smeri vrhunskih turističnih storitev. Optimistični začetek novega leta vliva upanje na nadaljnje preboje v turističnem gospodarstvu.

Nemško združenje sejemske industrije (Auma) je objavilo optimistične napovedi za leto 2026, ko pričakujejo nadaljnje okrevanje in rast števila prireditev. Po ocenah panožnega združenja bo Nemčija, ki velja za eno ključnih svetovnih sejemskih lokacij, gostila več sto dogodkov. S tem se panoga postopoma približuje ravni dejavnosti, ki jo je beležila pred izbruhom svetovne zdravstvene krize. Napovedi temeljijo na povečanem zanimanju razstavljavcev in obiskovalcev, kar potrjuje pomen neposrednega poslovanja in osebnega mreženja v mednarodnem okolju. Čeprav so se v zadnjih letih uveljavili digitalni formati, fizični sejmi ostajajo osrednji steber nemškega gospodarstva, zlasti na področjih industrijske opreme, avtomobilske industrije in tehnologije. Organizatorji se za leto 2026 pripravljajo na polno zasedenost sejmišč, kar bo imelo pozitivne učinke tudi na povezani turistični in gostinski sektor.

Portugalska vlada je napovedala, da bo proračunski presežek v letu 2025 verjetno znašal nekoliko več od prvotno predvidenih 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Finančni minister Joaquim Miranda Sarmento je v Lizboni pojasnil, da država za tekoče leto pričakuje uravnotežene javne finance, medtem ko se gospodarski kazalniki za prihodnje leto izboljšujejo. Minister je ob tem pozval vse deležnike k aktivni promociji portugalskega gospodarskega modela, ki ga je označil za zgodbo o uspehu. Napovedi temeljijo na stabilni gospodarski rasti in učinkovitem upravljanju javnega dolga, kar Portugalsko postavlja v ugoden položaj znotraj evrskega območja. Čeprav so prvotne ocene v državnem proračunu predvidevale skromnejši presežek, zadnji podatki kažejo na večjo odpornost gospodarstva. Vlada poudarja, da bo fiskalna disciplina ostala prednostna naloga, hkrati pa si bo prizadevala za ohranitev investicijskega cikla, ki ga podpirajo evropska sredstva.

Maroko je v letu 2025 obiskalo rekordnih 19,8 milijona turistov, kar predstavlja 14-odstotno rast v primerjavi z letom poprej. Po podatkih maroškega ministrstva za turizem, obrt ter socialno in solidarnostno gospodarstvo je država s tem dosegla zgodovinski mejnik in se močno približala pragu 20 milijonov obiskovalcev. Povečanje števila turistov se je neposredno odrazilo tudi v finančnih prihodkih, ki so narasli na 124 milijard dirhamov. Izjemen rezultat potrjuje uspešnost državne strategije za spodbujanje turističnega sektorja, ki ostaja eden ključnih stebrov maroškega gospodarstva. Rast števila obiskovalcev je bila skladna z napovedmi iz sredine leta, ko so podatki za prvih osem mesecev že kazali na dvoštevilčno povečanje obiska. Ministrstvo je v uradni izjavi poudarilo, da ti dosežki utrjujejo položaj Maroka kot ene vodilnih turističnih destinacij v regiji in na svetovni ravni.

Bolgarski avtomobilski trg je v letu 2025 zabeležil rekordne rezultate, saj je bilo prodanih 49.389 novih osebnih avtomobilov kategorije M1. Po podatkih Združenja avtomobilskih proizvajalcev gre za najvišje število prodanih vozil v sodobni zgodovini države, kar v povprečju pomeni približno 135 novih vozil na dan. Ta podatek kaže na močno okrevanje in rast kupne moči na bolgarskem trgu vozil. Izjemna rast prodaje odstopa od preteklih let in postavlja nove standarde za avtomobilsko industrijo v regiji. Povečano povpraševanje odraža gospodarsko dinamiko v državi, kjer so potrošniki kljub globalnim nihanjem cen pokazali visoko stopnjo zaupanja v nakupe trajnih dobrin. Analitiki izpostavljajo, da gre za pomemben mejnik, ki bi lahko vplival na nadaljnje investicije v prodajno-servisno mrežo v jugovzhodni Evropi.

Poročilo o gospodarskih gibanjih v karibski regiji je razkrilo, da denarna nakazila izseljencev, znana kot remitente, ostajajo eden najpomembnejših in pogosto spregledanih gospodarskih dejavnikov. Za milijone družin po celotni regiji ta sredstva, ki jih sorodniki pošiljajo iz tujine, predstavljajo neobhoden vir preživetja. Denar je primarno namenjen pokrivanju stroškov osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, stanovanja in zdravstvena oskrba. Poleg neposredne pomoči gospodinjstvom imajo ta nakazila ključno vlogo pri financiranju izobraževanja in podpiranju majhnih podjetij, kar dolgoročno spodbuja lokalni podjetniški ekosistem. Na nacionalni ravni remitente predstavljajo pomemben delež bruto domačega proizvoda številnih karibskih držav, s čimer zagotavljajo devizno stabilnost in blažijo gospodarske pretrese. Kljub njihovemu velikemu pomenu strokovnjaki opozarjajo, da se ta oblika finančne moči v širših makroekonomskih analizah pogosto podcenjuje.

V Združenem kraljestvu se je prodaja električnih vozil povečala, pri čemer so električna vozila predstavljala skoraj četrtino novih registracij osebnih avtomobilov. Kljub padcu cen goriva, ki ga je razkril RAC Fuel Watch, je trg avtomobilov dosegel 2 milijona prodanih vozil. Laburistična stranka je ponudila do 120.000 funtov popusta na električna tovorna vozila. Kljub temu avtomobilski sektor poziva k omilitvi prepovedi prodaje bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030.

Vietnamsko gospodarstvo je leta 2025 doseglo izjemno 8,02-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja enega najboljših rezultatov v zadnjem desetletju. Po podatkih generalne direktorice nacionalnega statističnega urada (NSO) Nguyen Thi Huong je država kljub naravnim nesrečam in nestanovitnemu svetovnemu okolju izpolnila cilje, ki sta jih zastavila narodna skupščina in vlada. K skupni rasti je največ prispeval storitveni sektor, ki se je povečal za 8,62 odstotka in predstavlja 51,08-odstotni delež celotne rasti. Industrija in gradbeništvo sta zabeležila 8,95-odstotno rast, medtem ko sta kmetijstvo in gozdarstvo zrasla za 3,78 odstotka. Močna gospodarska aktivnost v letu 2025 sledi obdobju negotovosti v svetovnem merilu, kjer so številne države, vključno z članicami evroobmočja, beležile precej nižje stopnje rasti. Finančne institucije, med njimi Standard Chartered in UOB, so svoje napovedi za Vietnam tekom leta postopoma zviševale, kar je potrdilo optimizem na azijskih trgih. Vlada v Hanoju je že napovedala ambiciozne načrte za leto 2026, ko ciljajo na več kot 10-odstotno rast BDP, medtem ko združenja mladih podjetnikov načrtujejo še večji prispevek k nacionalnemu gospodarstvu v prihodnjih petih letih.

Nemški osrednji borzni indeks Dax je v ponedeljek dosegel novo rekordno vrednost, kar gre pripisati predvsem rasti upanja na oživitev nemškega gospodarstva v prihajajočem letu. Indeks se je povzpel na 24.777 točk in s tem presegel prejšnjo najvišjo vrednost 24.771 točk, ki jo je dosegel oktobra letos. Pozitivno vzdušje na frankfurtski borzi odraža pričakovanja vlagateljev, da se bo največje evropsko gospodarstvo po obdobju stagnacije ponovno okrepilo. Analitiki izpostavljajo, da so konjunkturna pričakovanja ključno gonilo trenutne rasti, kljub nekaterim preostalim negotovostim v mednarodnem okolju. Dosežena rekordna raven potrjuje zaupanje vlagateljev v nemška podjetja, ki sestavljajo borzno elito. Odpiranje borze v Frankfurtu je minilo v znamenju optimizma, kar bi lahko služilo kot pozitiven signal tudi za ostale evropske kapitalske trge v zadnjem četrtletju leta.

Novi članki poročajo, da so na rast delnic obrambne industrije vplivale tudi razmere v Ukrajini in Venezueli. Indeks Dax je dosegel novo rekordno vrednost ob začetku trgovalnega leta.

Španija je leto 2025 zaključila s spodbudnimi podatki s trga dela, saj se je število zaposlenih povečalo za več kot pol milijona, medtem ko se je število brezposelnih zmanjšalo za 152.000 oseb. Kljub pozitivnim trendom državi ni uspelo preseči simbolne meje 22 milijonov aktivnih delavcev, kar je bil eden izmed osrednjih ciljev vlade pod vodstvom Pedra Sáncheza. Ob koncu leta je bilo v sistem socialnega zavarovanja vključenih skoraj 21,9 milijona delavcev, kar potrjuje stabilno rast zaposlovanja, ki se neprekinjeno nadaljuje že od konca pandemije koronavirusne bolezni. Glavno gonilo gospodarske aktivnosti ostaja turistični sektor s povezanimi panogami, kot so promet, gostinstvo in trgovina. Poleg tradicionalnih sektorjev so k rasti prispevala tudi strateška področja informacijske tehnologije in telekomunikacij. Zanimivo je, da španskega trga dela niso ustavili niti zunanji dejavniki, kot so trgovinske vojne in carine, ki jih je v začetku leta uvedel ameriški predsednik Donald Trump, niti notranjepolitične težave, saj je država že tretje leto zapored delovala brez sprejetega državnega proračuna. Med vidnejšimi strukturnimi spremembami izstopata rekordna zaposlenost žensk in regionalni premiki, kjer Madrid po nekaterih kazalnikih prehiteva Katalonijo.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Indeks FTSE 100 je ob začetku novega leta dosegel novo rekordno vrednost in se povzpel na 10.036,82 točke, kar je mejnik v zgodovini britanskega borznega indeksa.

Nemški kemični koncern BASF bo konec marca odprl novo tovarno na Kitajskem. Kljub velikim upanjem v rast na kitajskem trgu, naložba sproža skepticizem zaradi geopolitičnih napetosti in prizadevanj za zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Kitajske.

Najem pisarniških prostorov v osmih največjih indijskih mestih se je v letu 2024 povečal za 25 odstotkov in dosegel rekordnih 61,4 milijona kvadratnih čevljev (približno 5,7 milijona kvadratnih metrov). Po podatkih nepremičninskega svetovalnega podjetja Cushman & Wakefield je ta rast posledica izjemnega povpraševanja tako domačih kot tujih podjetij, kar odraža dolgoročno stabilnost indijskega nepremičninskega trga. Leta 2024 je neto zakup prostorov znašal 49,1 milijona kvadratnih čevljev, kar pomeni, da so lanski rezultati bistveno presegli prejšnja obdobja. Analiza po mestih kaže na neenakomerno porazdelitev rasti, saj so največji vzpon zabeležili v mestih Bengaluru, Hiderabad, Pune, Delhi-NCR in Čenaj. Nasprotno pa se je obseg najemov zmanjšal v Mumbaju, Kalkuti in Ahmedabadu. Anshul Jain iz podjetja Cushman & Wakefield je poudaril, da rekordne številke niso le prehoden trend, temveč signalizirajo trajno rast, ki jo poganjajo predvsem globalni centri zmogljivosti (GCC). Napovedi za leto 2026 ostajajo optimistične, saj strokovnjaki pričakujejo nadaljnjo širitev teh centrov in povečano povpraševanje po sodobnih poslovnih prostorih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrnitev pravice ruskih paraolimpijcev do nastopanja pod lastno zastavo in himno na mednarodnih tekmovanjih označil za veliko skupno zmago Rusije. Poudaril je, da je to pomemben mejnik ob 30-letnici Ruskega paraolimpijskega komiteja.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike se je ob začetku leta 2026 znašlo v protislovnem položaju. Medtem ko je država v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležila robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast, je javni dolg januarja 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno prej, kot so predvidevale strokovne institucije, kar je predvsem posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. Letna plačila obresti so dosegla skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Fiskalno politiko predsednika Donalda Trumpa zaznamujejo tudi visoke carine, ki so se z začetnih 2,4 odstotka povzpele na povprečnih 16,8 odstotka, kar so najvišje stopnje po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v zvezni proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Podobni pritiski na javne finance so prisotni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britansko gospodarstvo se spopada z dolgoročnimi posledicami bančne krize iz leta 2008, pandemije in energetske draginje, zaradi česar si bo vlada v naslednjih petih letih izposodila več kot 430 milijard funtov. Stroški obresti v Združenem kraljestvu so za fiskalno leto 2026-27 ocenjeni na 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun. Kljub statistični rasti v ZDA javnomnenjske raziskave kažejo na naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva glede prihodnosti, saj inflacijski pritiski in visoka zadolženost zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno stabilnost.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile rekordno višino javnega dolga, ki je presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prvotne napovedi finančnih institucij. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sicer beleži 4,3-odstotno rast, vendar visoki stroški servisiranja dolga, ki se približujejo bilijonu dolarjev letno, in agresivna carinska politika povzročajo negotovost pri potrošnikih. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935, s čimer se destabilizirajo mednarodni trgovinski odnosi. Podobni pritiski so opazni tudi v Združenem kraljestvu, kjer bo državni dolg letos predvidoma presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske javne finance se spopadajo s posledicami preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, zaradi česar stroški obresti močno obremenjujejo državni proračun. Kancler načrtuje dodatno zadolževanje v višini več kot 430 milijard funtov v naslednjih petih letih, da bi pokril proračunske primanjkljaje, medtem ko stroški obresti že presegajo izdatke za obrambo.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, medtem ko se Velika Britanija pripravlja na preboj psihološke meje 3 bilijonov funtov dolga. V ZDA so stroški obresti na javni dolg v primerjavi z letom 2020 skoraj narasli na bilijon dolarjev letno, kar močno obremenjuje proračun. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po prvem letu mandata zabeležila visoko gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka, vendar so hkrati uvedene carine, ki v povprečju znašajo 16,8 odstotka, povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini. Podobne težave s fiskalno vzdržnostjo se pojavljajo v Veliki Britaniji, kjer bo dolg po napovedih kmalu presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glavni razlogi za povečano zadolževanje v obeh državah so posledice pandemije covida-19, energetska kriza in pretekla finančna nihanja. Britansko ministrstvo za finance v fiskalnem letu 2026-27 načrtuje porabo 135 milijard funtov zgolj za obresti, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Kljub prihodkom iz carin se v ZDA povečuje zaskrbljenost prebivalstva nad prihodnjim gospodarskim položajem.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je posledica dolgotrajnega kopičenja stroškov iz obdobja pandemije in naraščajočih obrestnih mer. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar močno omejuje zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz naslova carin, ki so pod administracijo Donalda Trumpa dosegle povprečno 16,8-odstotno stopnjo, med ameriškimi potrošniki narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski so opazni v Združenem kraljestvu, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel mejo 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Predvideni stroški za plačilo obresti v višini 135 milijard funtov za proračunsko leto 2026/27 že močno presegajo izdatke za obrambo. Kanclerka namerava v prihodnjih petih letih najeti za več kot 430 milijard funtov novih posojil, da bi pokrila primanjkljaje v javni blagajni, medtem ko dolg dosega skoraj 100 odstotkov nacionalnega dohodka.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, trenutno pa situacijo poslabšujejo letna plačila obresti, ki dosegajo bilijon dolarjev. V prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa je ameriško gospodarstvo sicer zabeležilo 4,3-odstotno rast v tretjem četrtletju leta 2025, vendar so se povprečne carinske stopnje dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v letu 2025 prinesle približno 200 milijard dolarjev dodatnih zveznih prihodkov, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Podobni pritiski na javne finance se pojavljajo tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag treh bilijonov funtov. Britanski dolg trenutno znaša 2,93 bilijona funtov, kar je dramatičen skok v primerjavi s 350 milijardami funtov ob začetku tisočletja. Napovedi Urada za proračunsko odgovornost (OBR) kažejo, da bo dolg do leta 2031 narasel na 3,5 bilijona funtov, kar pomeni desetkratno povečanje v treh desetletjih. Britanska zakladnica je za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenila 135 milijard funtov, kar znatno presega sredstva, namenjena obrambi. Obe državi se tako soočata s strukturnimi izzivi servisiranja dolga, ki omejujejo njun fiskalni prostor.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega upravljanja s proračunskimi sredstvi, predvsem v povezavi s štiri milijarde dolarjev vredno prenovo stavb centralne banke, ki jo je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Medtem ko predsednik poudarja gospodarske uspehe in rast BDP, analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim zaostaja, kar pripisujejo politični nestabilnosti in nepredvidljivim carinskim ukrepom. Administracija se obenem spopada z naraščajočim nezadovoljstvom ključnih volilnih skupin. Predstavniki latinskoameriških poslovnih voditeljev so v odprtem pismu opozorili, da množični izgoni delovne sile uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo na strm padec podpore med srednjim razredom, kjer se je odobravanje predsednikovega dela od oktobra znižalo za 17 odstotnih točk. Kritike letijo tudi na predsednikovo osebno porabo časa, saj podatki razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo več kot 110 milijonov dolarjev. Trump je vse negativne ankete označil za prirejene in vztraja, da so Združene države Amerike v svojem najuspešnejšem obdobju.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prejšnje napovedi proračunskega urada, ki je takšno raven pričakoval šele leta 2030. Glavni vzroki za strmo rast koreninijo v obsežni porabi iz obdobja pandemije covida-19, hkrati pa letni stroški za obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar predstavlja kritično breme za zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz carin, ki so se pod administracijo Donalda Trumpa dvignile na povprečnih 16,8 odstotka, med ameriškimi državljani narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski na javne finance so opazni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi nacionalni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijone britanskih funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, k čemur so prispevale zaporedne gospodarske krize, od bančnega zloma leta 2008 do energetske draginje. Stroški servisiranja dolga v Britaniji zdaj znatno presegajo izdatke za obrambo, kar obe velesili postavlja v negotov fiskalni položaj, ko obresti postajajo eden največjih proračunskih odhodkov.

Prvo leto gospodarske politike predsednika Donalda Trumpa, ki temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", prinaša mešane rezultate s poudarkom na robustni rasti in agresivnih trgovinskih ukrepih. Po navedbah Bele hiše je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 raslo po 4,3-odstotni letni stopnji, kar je najhitreje v zadnjih dveh letih, predvsem na račun močne javne in zasebne porabe. Hkrati pa so se povprečne carinske stopnje z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so povzročili nestabilnost v trgovinskih odnosih z zavezniki in tekmeci. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do opaznega premika, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno svojega zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je hitro sledil tekmec Novo Nordisk. Ta poteza je demantirala dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za inovacije, in pokazala, da tržna konkurenca učinkoviteje znižuje stroške kot birokratska regulacija. Medtem na trgu kriptovalut analitiki izpostavljajo projekt Mutuum Finance kot potencialno priložnost za visoko rast v sektorju decentraliziranih financ (DeFi), saj platforma razvija protokole za nekritično posojanje in izposojo sredstev, kar odraža širšo dinamiko inovacij v finančnem sektorju. Kljub pozitivnim makroekonomskim podatkom pa raziskave kažejo, da so Američani glede svoje osebne ekonomske prihodnosti vse bolj pesimistični.

Donald Trump je po smrti Tatiane Schlossberg, vnukinje Caroline Kennedy, objavil kritične komentarje na svojem omrežju Truth Social. Konservativni komentatorji so negativno sprejeli načrte novega newyorškega župana Zohrana Mamdanija, ki naj bi združili mesto New York.

Združene države Amerike so januarja 2026 zabeležile rekorden javni dolg v višini 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi strokovnih institucij. Ta mejnik so dosegli ob koncu prvega leta mandata predsednika Donalda Trumpa, katerega gospodarska politika temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", vključno z zvišanjem carin na povprečnih 16,8 odstotka. Čeprav so ZDA v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast, letni stroški za obresti na dolg zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar resno obremenjuje zvezni proračun. Podobni pritiski so se pojavili v Veliki Britaniji, kjer bo državni dolg po napovedih kmalu presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklega zadolževanja med pandemijo in energetsko krizo, stroški servisiranja dolga pa so v fiskalnem letu 2026/27 dosegli 135 milijard funtov, kar presega izdatke za obrambo. Obe državi se spopadata z naraščajočo negotovostjo glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti, medtem ko se javnost sooča s pesimističnimi gospodarskimi obeti.

Druga administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa vstopa v leto 2026 s stopnjevanjem napetosti z zvezno banko Federal Reserve (Fed) in ambicioznim načrtom za korenito preoblikovanje zvezne vlade. Predsednik Trump je kljub desetletni tradiciji neodvisnosti monetarne politike javno in vztrajno kritiziral predsednika Feda Jeroma Powella, ki ga je sam imenoval leta 2018. Spori se ne nanašajo le na obrestne mere, temveč tudi na financiranje prenove stavb centralne banke, pri čemer je Powell v senatu zavrnil Trumpove trditve o pretiranem razkošju kot neresnične. Hkrati poročila organizacije Heritage Foundation razkrivajo, da bodo številni cilji kontroverznega Projekta 2025 postali resničnost v prihodnjem letu. Načrti vključujejo ukinitev Urada za obveščevalne dejavnosti in analize, ustanovitev novega ministrstva za meje in priseljevanje ter uvedbo novih zahtev v šolstvu, vključno z obveznim vojaškim testiranjem učencev. Politika predsednika Trumpa pa naleti na odpor tudi v praksi; nedavno je z vetom preprečil širitev ozemlja plemena Miccosukee, ker slednji niso podprli njegovih načrtov za pridrževalni center v Evergladesu. Gospodarski kazalniki medtem kažejo na upadanje podpore med srednjim razredom, saj se država sooča s krizo dostopnosti in nihanjem trgovinske politike. Čeprav Trump trdi, da je gospodarstvo v razcvetu, analize MSCI USA indeksa kažejo na zaostanek ameriškega delniškega trga za svetovnim povprečjem. Kritiki opozarjajo, da bodo številni ukrepi, ki jih administracija predstavlja kot družini prijazne, dolgoročno koristili le gospodinjstvom z visokimi dohodki, medtem ko revnejši sloji ostajajo zapostavljeni.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi naraščajočih kritik glede njegovega upravljanja gospodarstva in opaznega upada podpore med ključnimi demografskimi skupinami, vključno s srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Čeprav Trump trdi, da je ameriško gospodarstvo v »zlati dobi«, analize borznih indeksov za leto 2025 kažejo, da je bila rast ameriškega trga (MSCI USA Index) z 16,3 odstotka znatno nižja od svetovnega povprečja brez ZDA, ki je znašalo 29,2 odstotka. Hkrati so se napovedi za gospodarsko rast v letu 2026 poslabšale na 1,7 odstotka, medtem ko so pričakovanja glede inflacije narasla na 3 odstotke. Notranjepolitično se Trump spopada z uporom znotraj skupin, ki so mu leta 2024 pomagale do zmage. Voditelji latinskoameriških poslovnih združenj so v odprtem pismu opozorili, da množične deportacije in trda priseljenska politika uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo, da kar 57 odstotkov pripadnikov srednjega razreda ne odobrava predsednikovega dela, kar povzroča nemir znotraj republikanske stranke pred vmesnimi volitvami, ki bodo potekale novembra 2026. Kljub temu Trump vztraja pri trditvah, da so podatki ponarejeni in da država pod njegovim vodstvom uspeva. Dodatno pozornost javnosti so pritegnile tudi predsednikove zasebne dejavnosti. Trump je na razkošni silvestrski zabavi v Mar-a-Lagu za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, medtem ko poročila o njegovih športnih aktivnostih razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat. Ti stroški, ki jih krijejo davkoplačevalci, so dosegli rekordnih 110,6 milijona dolarjev, kar kritiki izpostavljajo kot simbol odtujenosti od težav običajnih državljanov, ki se spopadajo z visokimi življenjskimi stroški.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Ta mejnik je bil dosežen le leto dni po začetku predsedniškega mandata Donalda Trumpa, čigar gospodarska politika "Amerika prva" kaže mešane rezultate. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje zvišale na 16,8 odstotka, kar je največ po letu 1935. Kljub povečanju proračunskih prihodkov iz carin se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Podobne fiskalne težave pestijo tudi Združeno kraljestvo, kjer bo državni dolg po napovedih letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, kar je zadolževanje potisnilo blizu 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ministrstvo za finance načrtuje, da bo v fiskalnem letu 2026-27 za obresti namenilo 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ v obdobju povečane globalne nestabilnosti.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 dosegle zgodovinski mejnik, ko je njihov javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta podatek močno presega prejšnje napovedi proračunskih uradov, ki so takšno raven pričakovali šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, k dodatnemu pritisku pa prispevajo naraščajoči stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Prvo leto predsedovanja Donalda Trumpa je sicer zaznamovala krepka gospodarska rast v višini 4,3 odstotka, vendar pa so njegove trgovinske carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov kljub povečanim zveznim prihodkom. Istočasno se s podobnimi izzivi sooča Velika Britanija, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod hudim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Napovedi kažejo, da se bodo stroški obresti v fiskalnem letu 2026/27 povzpeli na 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva namenjena obrambi. Obe velesili se tako spopadata z naraščajočo fiskalno negotovostjo, medtem ko prebivalstvo izraža vse večjo zaskrbljenost glede prihodnje gospodarske stabilnosti.

British Gas je ponudil do 2.000 funtov pomoči upokojencem za plačilo računov za energijo. Varčevalci so pred novembrskim proračunom vložili rekordnih 5,1 milijarde funtov v denarne ISA račune. Kancelarka Rachel Reeves se je znašla pod pritiskom zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki bi lahko ogrozile na stotisoče delovnih mest v družinskih podjetjih. Milijoni upokojencev in varčevalcev so prejeli nepričakovane davčne obveznosti od HMRC zaradi zamrznjenih pragov in naraščajočih dohodkov. Kritiziran je bil sistem trojnega zaklepa za pokojnine, saj naj bi povečeval davčno breme za mlade.

Združene države Amerike so v januarju 2026 zabeležile nov zgodovinski mejnik v zadolževanju, saj je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta raven zadolženosti je bila prvotno napovedana šele za leto 2030, vendar se je tempo naraščanja močno pospešil zaradi pretekle porabe v času pandemije in aktualnih gospodarskih politik. Letni stroški za obresti so dosegli bilijon dolarjev, kar predstavlja skoraj trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Podatki kažejo na resno fiskalno obremenitev, saj servisiranje dolga porablja čedalje večji delež zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovne rezultate. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se v letu 2026 napoveduje upočasnitev na 1,7 odstotka. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Medtem ko so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost na borzah in ohladitev zaupanja potrošnikov. Indeks MSCI USA je v primerjavi s svetovnim povprečjem zabeležil slabšo donosnost, kar analitiki pripisujejo politični nepredvidljivosti in vplivu trgovinskih vojn na vrednost dolarja.

Ameriško gospodarstvo v letu 2025 je bilo zaznamovano s protislovji: gospodarska rast je bila sicer zdrava, vendar se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala visoka, brezposelnost pa se je povečala. Tržni strateg Todd Horwitz iz Bubba Trading je opozoril na 'ogromen zlom borze', ki naj bi se zgodil leta 2026.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Gospodarski kazalniki Združenih držav Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na nepričakovano močno rast in hitro umirjanje inflacijskih pritiskov. Po podatkih za tretje četrtletje leta 2025 je ameriški bruto domači proizvod (BDP) dosegel 4,3-odstotno rast, kar je znatno preseglo napovedi večine finančnih strokovnjakov, ki so predvidevali stagnacijo. Hkrati novi podatki sistema Truflation, ki spremlja cene v realnem času, kažejo, da se je medletna inflacija 1. januarja 2026 spustila na 1,955 odstotka, s čimer je padla pod ciljno vrednost dveh odstotkov, ki jo zasledujejo zvezne rezerve. Administracija predsednika Donalda Trumpa je rezultate izkoristila za utrditev svoje gospodarske agende, ki temelji na davčnih olajšavah in carinski politiki. Kljub pozitivnim številkam pa analitiki opozarjajo na določena tveganja, ki izhajajo iz notranjih institucionalnih pretresov, predvsem zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov v državni upravi. Trgi sedaj pričakujejo, da bo hitro zmanjševanje inflacije prisililo Ameriško centralno banko k znižanju obrestnih mer v letu 2026, kar bi lahko dodatno spodbudilo likvidnost na finančnih in kriptovalutnih trgih.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strmega povečanja zadolževanja je prišlo hitreje, kot so predvidevale neodvisne institucije, k čemur so znatno prispevali pretekli odhodki iz obdobja pandemije in trenutna gospodarska politika. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar resno omejuje manevrski prostor zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže dvojno podobo. Čeprav so ZDA v letu 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju in so se delniški trgi kljub nestanovitnosti okrepili, se prebivalstvo spopada z naraščajočo negotovostjo. Njegova politika visokih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila visoko inflacijo in destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Analitiki opozarjajo, da je ameriška gospodarska prednost v primerjavi s preostalim svetom začela kopneti, saj so napovedi rasti za leto 2026 znižane na 1,7 odstotka.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nestrokovnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi zgradb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Obenem je predsednik ponovil svoje nezadovoljstvo s Powellovim delom in namignil, da ga v prihodnje morda ne bo ponovno imenoval na položaj. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko se Trumpova administracija spopada s padajočo podporo med ključnimi volilnimi bazami. Poročilo v Wall Street Journalu opozarja na vse večje nezadovoljstvo latinskoameriških poslovnih voditeljev zaradi stroge migracijske politike, ki naj bi povzročala pomanjkanje delovne sile v ključnih panogah. Hkrati so gospodarski kazalniki, kljub Trumpovim trditvam o "zlati dobi", pokazali na upočasnitev rasti in povečana inflacijska pričakovanja, kar dodatno krepi pritiske na neodvisnost Feda.

Globalno gospodarstvo ob začetku leta 2026 zaznamujejo precejšnja nihanja na valutnih trgih in povečan regulativni pritisk na digitalna sredstva. Ameriški dolar je zaokrožil leto z devetodstotnim padcem, kar je njegova najslabša predstava v zadnjih osmih letih. Vlagatelji pričakujejo nadaljnje slabljenje valute, saj se obeta menjava na vrhu zveznih rezerv (Fed) in prehod k bolj popustljivi monetarni politiki. Medtem ko se ZDA soočajo s fiskalnimi izzivi, Indija poroča o močni gospodarski rasti, ki jo poganjajo domače povpraševanje in preudarne makroekonomske politike, čeprav indijska centralna banka opozarja na tveganja zaradi geopolitičnih negotovosti. V Južni Koreji se tamkajšnja centralna banka aktivno odziva na padanje vrednosti vona, ki se je nevarno približal kritični meji 1.500 za dolar. Guverner Rhee Chang Yong je napovedal odločne ukrepe proti tujim investicijam, ki bi lahko destabilizirale devizni trg. Hkrati je v Veliki Britaniji stopil v veljavo nov okvir za poročanje o kriptosredstvih, ki od vlagateljev zahteva obvezno razkritje podatkov o računih davčni upravi (HMRC). Namen ukrepa je zajezitev davčnih utaj v sektorju, ki ga vlada zdaj obravnava kot polnopravno obdavčljivo finančno dejavnost. Britanske oblasti pričakujejo, da bodo z novimi predpisi v naslednjih petih letih zbrale približno 300 milijonov funtov dodatnih prihodkov.

Po Združenih državah Amerike so se lokalni prebivalci uprli gradnji podatkovnih centrov velikih tehnoloških podjetij. Korejski proizvajalci baterij so v letu 2026 stavili na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov, da bi si opomogli po težavah. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve ustavile porabo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence.

Lokalni prebivalci so po Ameriki blokirali projekte podatkovnih centrov v vrednosti milijarde dolarjev. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve, in ne tržni zlom, ustavile ogromno porabo tehnoloških velikanov za umetno inteligenco. Korejski proizvajalci baterij so začeli leto 2026 z optimizmom glede ponovne rasti, s poudarkom na ESS (sistemi za shranjevanje energije), umetni inteligenci in zmanjševanju stroškov.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov mejnik v zadolževanju, saj je javni dolg narasel na rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bistveno presegel pretekla pričakovanja Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven dolga napovedoval šele za leto 2030. Glavni razlogi za pospešeno zadolževanje segajo v obdobje pandemije, ko je država z obsežnimi finančnimi injekcijami podpirala gospodarstvo, trend pa se je nadaljeval pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Gospodarska slika ZDA v začetku leta 2026 ostaja mešana. Čeprav je gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se vlagatelji in državljani spopadajo z naraščajočimi stroški. Letna plačila obresti na dolg so namreč dosegla bilijon dolarjev, kar predstavlja ogromno obremenitev za proračun. Hkrati so se povprečne carinske stopnje pod Trumpovo politiko »Amerika na prvem mestu« zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini in prispevale k povišanju inflacijskih pričakovanj. Kljub rekordnim vrednostim borznega indeksa S&P 500 v letu 2025 analitiki opozarjajo na ohlajanje rasti. Napovedi OECD kažejo, da se bo gospodarska rast v ZDA leta 2026 upočasnila na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri 3 odstotkih. Med državljani se širi pesimizem glede prihodnosti, saj se kljub visokim borznim dobičkom soočajo z višjimi cenami življenjskih potrebščin in negotovostjo zaradi trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi partnericami.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v prvem letu njegovega mandata zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna rast bruto domačega proizvoda in agresivna carinska politika. V tretjem četrtletju leta 2025 se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 4,3 odstotka, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjih dveh letih, predvsem na račun povečane domače in javne porabe. Hkrati so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v zvezni proračun prinesli približno 200 milijard dolarjev dodatnih prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do nepričakovanega znižanja cen zdravil za hujšanje, kar strokovnjaki pripisujejo povečani tržni konkurenci namesto birokratskim posegom. Podjetji Eli Lilly in Novo Nordisk sta po letih trditev o fiksnih stroških raziskav znižali cene svojih ključnih izdelkov, ko se je v panogi pojavil neposreden tržni pritisk. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in padanju inflacije pa se v leto 2026 ZDA podajajo z naraščajočo negotovostjo. Ameriška gospodinjstva ostajajo pesimistična glede prihodnosti, medtem ko se centralna banka Federal Reserve spopada z vprašanji o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v luči rahlega ohlajanja trga dela in rekordnega javnega dolga.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta porast, ki je bil predviden šele za leto 2030, je posledica obsežne zvezne porabe iz obdobja pandemije in agresivne fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Letni stroški za obresti na dolg so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili in sedaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar predstavlja ogromno breme za zvezni proračun. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Trumpa ostaja protislovna. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, analitiki opozarjajo na povečano nestabilnost. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 % povzpele na 16,8 %, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer prineslo 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročilo visoko inflacijo, ki se v letu 2026 približuje 3 %. Medtem ko so borzni indeksi konec leta 2025 dosegali rekorde, je ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem zaostal, vlagatelji pa se spopadajo z vse večjo negotovostjo glede prihodnje rasti.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je javni dolg narasel na 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bil po prvotnih projekcijah Odbora za odgovoren zvezni proračun pričakovan šele okoli leta 2030, vendar je bila rast pospešena zaradi obsežne porabe v času pandemije in kasnejših fiskalnih politik. Posebno zaskrbljujoč podatek predstavlja letni strošek obresti za servisiranje dolga, ki se približuje bilijonu dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2020. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovno podobo. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, se potrošniki spopadajo z višjimi cenami in pesimizmom glede prihodnosti. Trumpova trgovinska politika, ki je povprečne carinske stopnje dvignila z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v letu 2025 v proračun prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev, vendar je hkrati povzročila visoko nestanovitnost na borznih trgih in destabilizirala odnose z mednarodnimi zavezniki. Analize kažejo na ohlajanje ameriškega gospodarstva v primerjavi s preostalim svetom. Medtem ko so svetovni borzni indeksi beležili visoko rast, je ameriški indeks MSCI USA zaostal za svetovnim povprečjem. Napovedi OECD za leto 2026 predvidevajo upočasnitev rasti na 1,7 odstotka in povišano inflacijo pri treh odstotkih, kar povečuje pritisk na administracijo, ki se je v preteklosti že spopadala z napetostmi v odnosu do centralne banke Federal Reserve.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi proračunskega urada. Glavni razlogi za strmo rast dolga so obsežna državna poraba v obdobju pandemije, hkrati pa se stroški servisiranja dolga približujejo bilijonu dolarjev letno. Čeprav je ameriško gospodarstvo v letu 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se v letu 2026 obetajo izzivi zaradi upočasnitve rasti in vztrajne inflacije, ki naj bi po ocenah OECD znašala okoli 3 odstotke. Eno leto po začetku mandata predsednika Donalda Trumpa so mnenja o uspešnosti njegove gospodarske politike deljena. Čeprav so se prihodki od carin v letu 2025 povečali za približno 200 milijard dolarjev, so agresivni uvozni ukrepi povzročili nestabilnost na finančnih trgih in sprožili bojazni pred trgovinskimi vojnami. Indeks S&P 500 je v letu 2025 sicer zrasel za 18 odstotkov, vendar je ameriški kapitalski trg začel zaostajati za svetovnim povprečjem, kar analitiki pripisujejo negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pritiskom na zvezne rezerve.

Svetovni gospodarski akterji so leto 2026 pričakali z mešanimi občutki, saj stabilizacija trgov po dolgem obdobju inflacije prinaša nove izzive na področju zaposlovanja in sektorske rasti. V Pakistanu se država po obdobju hude nestabilnosti sooča z omejitvami, ki jih prinašajo programi Mednarodnega denarnega sklada. Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da bi morala država za uspešno vključevanje treh milijonov novih iskalcev zaposlitve letno dosegati vsaj šestodstotno gospodarsko rast, sicer se bo v družbi povečalo nezadovoljstvo. Trenutni trendi nizke rasti in naraščajoče brezposelnosti Pakistan postavljajo v položaj tvegane družbene nestabilnosti. Podobno negotovost opazujemo v Združenih državah Amerike, kjer se je stopnja brezposelnosti novembra povzpela na 4,6 odstotka, kar je znatno več od 4,2 odstotka v letu 2024. Čeprav ameriška centralna banka napoveduje znižanje stopnje brezposelnosti proti koncu leta 2026, nekateri kazalniki že nakazujejo na možnost recesije na trgu dela. Hkrati v Južni Koreji guverner centralne banke Rhee Chang-yong opozarja na strukturna neravnovesja. Brez upoštevanja tehnološkega sektorja bi bila korejska gospodarska rast letno omejena na le 1,4 odstotka, kar po njegovih besedah ni vzdržen model okrevanja, dodatne skrbi pa povzroča tudi šibka vrednost domače valute.

Analitiki in finančne institucije za leto 2026 napovedujejo umerjeno gospodarsko rast, pri čemer se verjetnost recesije v Združenih državah Amerike zdi majhna. Po ocenah Odbora za odprti trg zveznih rezerv (FOMC) naj bi se gospodarska rast v letu 2026 gibala med 2,1 in 2,5 odstotka. Čeprav bo rast zaposlovanja verjetno ostala počasna, bosta fiskalna politika in okrevanje po preteklih proračunskih blokadah vlade podpirala gospodarsko dejavnost. Strokovnjaki poudarjajo, da so tveganja za recesijo v veliki meri obvladana, razen v primeru nepredvidenih zunanjih dejavnikov, kot so nove pandemije ali ekstremni naravni pojavi. Globalna gospodarska podoba se je v zadnjih 45 letih korenito spremenila, saj so se moči prevesile od tradicionalnih zahodnih sil k novim rastočim trgom. Ta dolgoročni trend prehoda ekonomske moči dopolnjujejo trenutne napovedi, ki kažejo na stabilizacijo po obdobju visoke inflacije. Kljub optimizmu glede rasti BDP pa ostaja zaznaven razkorak med statističnimi kazalniki in dejanskim občutkom blaginje med prebivalstvom, kar bo ključni izziv za snovalce politik v prihodnjem letu.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki so predstavljala kar 96 % vseh novih registracij avtomobilov. Prodajo je vodil Tesla.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 uradno postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško Teslo. BYD je v letu 2025 dobavil 4,6 milijona električnih vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast glede na leto 2024, medtem ko je Tesla v istem obdobju zabeležila 1,64 milijona dobav, kar je 9-odstotni upad v primerjavi s predhodnim letom. Za Teslo je to že drugo zaporedno leto upada prodaje, kar vlagatelje sili k preusmeritvi fokusa na prihajajoče projekte, kot sta avtonomni taksi in robot Optimus. Analitiki Deutsche Bank napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dobavil približno 5,3 milijona vozil. Ameriško gospodarstvo se ob vstopu v leto 2026 sooča z negotovostjo kljub umirjanju inflacije in stabilni gospodarski rasti. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 % vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, predvsem zaradi kaotične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa in pritiskov na zvezne rezerve (Fed). Čeprav so se obrestne mere konec leta znižale, trgi ostajajo previdni zaradi napovedanih carin in upočasnitve gospodarske rasti, ki naj bi se po napovedih OECD v letu 2026 spustila na 1,7 %. Kritiki poudarjajo, da so Trumpove obljube o gospodarskem razcvetu v primerjavi z globalnimi trgi prinesle slabše rezultate, saj so ameriške delnice in obveznice zaostajale za svetovnim povprečjem.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj ga je prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani dobavila 1,64 milijona vozil, kar predstavlja 9-odstotni upad v primerjavi z letom prej, medtem ko je BYD prodal rekordnih 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo politični polarizaciji izvršnega direktorja Elona Muska, izteku ameriških davčnih olajšav in močni konkurenci iz tujine. Kljub temu so delnice Tesle ob koncu tedna zabeležile rahlo rast, saj vlagatelji še vedno stavijo na razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov. Širše ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa kaže mešano sliko. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna (4,3 %), se trg dela ohlaja z najšibkejšim zaposlovanjem po letu 2009. Povprečne carinske stopnje so se zvišale na 16,8 %, kar je povečalo proračunske prihodke, a hkrati destabiliziralo trgovinske odnose in zvišalo življenjske stroške. Na kitajski strani tehnološki velikan Xiaomi močno presega cilje; po prodaji 410.000 vozil v letu 2025 načrtujejo dobavo 550.000 enot v letu 2026, s čimer se dodatno zaostruje konkurenca na svetovnem trgu.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prehitel ameriško družbo Tesla in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Podjetje je v preteklem letu dobavilo rekordnih 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila devetodstotni upad prodaje z 1,64 milijona dobavljenimi vozili. Analitiki napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dosegli 5,3 milijona dobav, predvsem zaradi močne prisotnosti na mednarodnih trgih. Istočasno se ameriško gospodarstvo pod administracijo predsednika Trumpa spopada z mešanimi signali. Čeprav so se inflacijski pritiski nekoliko umirili, OECD napoveduje upočasnitev gospodarske rasti z 2,4 odstotka na 1,7 odstotka do leta 2026. Vlagatelji izražajo zaskrbljenost zaradi napovedanih carin in nestanovitnosti na borznih trgih, kjer ameriški indeksi zaostajajo za svetovnim povprečjem. Tesla se v luči slabših prodajnih rezultatov vse bolj usmerja v razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov Optimus, da bi povrnila zaupanje delničarjev.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško podjetje Tesla. BYD je v minulem letu dosegel rekordno prodajo 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila že drugo zaporedno leto upada z dobavljenimi 1,64 milijona vozili. Samo v četrtem četrtletju je Teslina dobava padla za 16 odstotkov, kar je pod pričakovanji Wall Streeta, vlagatelji pa se vedno bolj osredotočajo na prihodnje projekte, kot sta Robotaxi in humanoidni robot Optimus. Sočasno se ameriško gospodarstvo ob vstopu v leto 2026 sooča z naraščajočo negotovostjo. Čeprav se je inflacija umirila, so napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto nižje, zaupanje gospodinjstev pa ostaja krhko. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 odstotkov vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, k čemur so prispevale napovedi o nadaljnjem nižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in politična tveganja, povezana s trgovinsko politiko predsednika Trumpa. Analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, saj vlagatelji postajajo previdni zaradi pričakovanih carin in upočasnjevanja rasti.

Ozak AI ($OZ) se je hitro pojavil kot eden izmed najhitreje rastočih žetonov. Vlagatelji v kriptovalute pristopajo k predprodajam z drugačnim načinom, medtem ko se začenja januar 2026. XRP Ledger pa je zabeležil velik upad transakcij.

Cene stanovanjskih nepremičnin v Združenem kraljestvu so se decembra nepričakovano znižale za 0,4 odstotka, kar je povzročilo najnižjo letno rast cen od aprila 2024. Po podatkih gradbene družbe Nationwide se je letna rast cen upočasnila na 0,6 odstotka, kar je znatno manj od novembrskih 1,8 odstotka in pod pričakovanji ekonomistov, ki so napovedovali rahlo rast. Povprečna cena nepremičnine je tako decembra znašala 271.068 britanskih funtov. Analitiki opozarjajo, da se bo stagnacija na nepremičninskem trgu verjetno nadaljevala tudi v letu 2026. Robert Gardner, glavni ekonomist pri Nationwide, je pojasnil, da so na upočasnitev vplivali tudi primerjalni učinki z lanskim letom, ko je bila rast cen decembra 2024 precejšnja. Kljub splošnemu trendu upadanja v državi je Severna Irska že tretje leto zapored zabeležila izjemno rast, saj so se tam cene v letu 2025 zvišale za 9,7 odstotka. Napovedi za prihodnje leto ostajajo previdne, saj strokovnjaki pričakujejo, da bodo vrednosti nepremičnin ostale na trenutnih ravneh zaradi širših gospodarskih pritiskov.

Wall Street je leto 2025 zaključil blizu rekordnih vrednosti, pri čemer je rast tehnoloških delnic prevladala kljub zaskrbljenosti glede Trumpovih carin. Kljub temu so ameriške delnice v sredo padle, pri čemer je Dow Jones izgubil več kot 300 točk. Samsung je v začetku leta 2026 objavil, da se osredotoča na nov čip HBM4.

Tajvanski predsednik Lai Čing-te je na srečanju z nacionalnim združenjem uvoznikov in izvoznikov izpostavil izjemne gospodarske dosežke države, saj je izvoz do konca novembra dosegel rekordnih 578,5 milijarde ameriških dolarjev. Predsednik je poudaril, da bo leto 2026 ključno za prihodnji razvoj Tajvana, zato je pozval k tesnejšemu sodelovanju med vladajočo koalicijo in opozicijo ter k splošni družbeni enotnosti. Po njegovih besedah je rast predvsem posledica povečanega povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence in visoko zmogljivem računalništvu, kjer Tajvan ohranja vodilno vlogo na svetovnem trgu. Inštitut za ekonomska raziskovanja Tajvana je hkrati objavil seznam 25 najuspešnejših mednarodnih blagovnih znamk otoka, katerih skupna vrednost je narasla za 2,7 odstotka na več kot 15 milijard dolarjev. Lai je podjetnikom obljubil nadaljnjo vladno podporo in poudaril, da mora država na doseženih temeljih nadgraditi svojo industrijsko moč. Gospodarska stabilnost in tehnološki napredek ostajata prioriteti v času, ko se država sooča z zunanjimi geopolitičnimi pritiski in notranjimi političnimi trenji.

Azijske gospodarske velesile so leto 2025 zaključile z ugodnimi kazalniki, ki napovedujejo nadaljnjo širitev v prihodnjem letu. Indija je uradno prehitela Japonsko in postala četrto največje gospodarstvo na svetu z bruto domačim proizvodom v višini 4,18 bilijona ameriških dolarjev. Država se nahaja v t.i. fazi 'Zlatolaske' (Goldilocks), ki jo zaznamujejo visoka gospodarska rast, nizka inflacija in robustno bančno poslovanje. Indijska vlada pod vodstvom stranke BJP za leto 2026 načrtuje nove reforme za olajšanje poslovanja in spodbujanje zasebnih naložb. Vietnam je v istem obdobju uspešno zaključil petletni načrt socialno-ekonomskega razvoja, pri čemer so proračunski prihodki do sredine decembra dosegli 94 milijard dolarjev. Država se pospešeno vključuje v svetovno trgovino, pri čemer so prihodki iz uvozno-izvoznih dejavnosti narasli za 9 odstotkov. Vietnam se po trenutnih projekcijah uvršča na pot, da postane eno izmed 30 največjih gospodarstev na svetu, k čemur prispevajo predvsem močne neposredne tuje naložbe in učinkovito makroekonomsko upravljanje. Nekoliko bolj previdne so napovedi v Južni Koreji, kjer guverner centralne banke Rhee Chang-yong napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast. Čeprav številka odraža okrevanje po lanskem upadu, Rhee opozarja na strukturne razlike med sektorji. Rast poganja predvsem polprevodniški cikel, medtem ko preostali deli gospodarstva beležijo nižjo, 1,4-odstotno rast. Vse tri države se bodo v prihodnje morale spopadati z geopolitičnimi negotovostmi in morebitnimi novimi carinskimi omejitvami na globalnem trgu.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2025 izpostavil izjemen tehnološki vzpon države, ki ga zaznamujejo preboji na področju umetne inteligence (UI) in robotike. Kljub ameriškim omejitvam pri izvozu naprednih polprevodnikov so kitajska podjetja, kot je DeepSeek, razvila stroškovno učinkovite modele UI, ki zaobilaze obstoječe sankcije. Ši je poudaril, da je kitajski bruto domači proizvod (BDP) leta 2025 dosegel 140 bilijonov juanov (približno 20 bilijonov dolarjev), s čimer je država izpolnila cilje petletnega načrta in ohranila stabilno petodstotno gospodarsko rast. Na trgu strojne opreme za UI se odvijajo obsežni premiki, saj podjetje ByteDance za leto 2026 načrtuje nakup Nvidijinih čipov H200 v vrednosti 14 milijard dolarjev, kar predstavlja znatno povečanje glede na letošnje investicije. Čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa odobrila izvoz teh specifičnih procesorjev, Peking formalne odobritve za nakup še ni podal, saj želi zaščititi domačo industrijo polprevodnikov. Hkrati se v tekmo za prevlado na področju pomnilniških čipov HBM4 vrača južnokorejski Samsung, ki po navedbah vodstva podjetja že prejema pozitivne odzive strank glede konkurenčnosti svojih novih produktov, kar signalizira ponovni vzpon tehnološkega giganta v tem ključnem segmentu.

Svetovni delniški trgi so prvo trgovalno sejo v letu 2026 začeli z visoko rastjo, pri čemer so osrednji indeksi v Združenih državah Amerike, Evropi in Aziji dosegli nove rekordne vrednosti. Britanski indeks FTSE 100 je prvič v zgodovini med trgovanjem presegel mejo 10.000 točk, sejo pa je končal tik pod tem mejnikom. Pozitiven trend se je odrazil tudi na nemški borzi v Frankfurtu, kjer je indeks DAX beležil rast, medtem ko so v Aziji rekorde podirali trgi na Tajvanu in v Južni Koreji. Na ameriškem Wall Streetu sta se indeksa S&P 500 in Nasdaq v začetku trgovanja povzpela, medtem ko je indeks Dow Jones pridobil 0,66 odstotka. Posebej izrazita je bila rast v tehnološkem sektorju, saj je indeks polprevodnikov v Philadelphii poskočil za več kot štiri odstotke. Ta optimizem vlagateljev se neposredno navezuje na dolgotrajno bikovsko obdobje, ki so ga v preteklem letu spodbujali ugodni trgovinski sporazumi med ZDA in azijskimi partnericami ter pričakovanja o prestrukturiranju globalnih dobavnih verig.

Bolgarija je s prvim dnem leta 2026 postala 21. članica evroobmočja, s čimer je svojo nacionalno valuto lev zamenjala za evro. Ta strateški mejnik, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po vstopu države v Evropsko unijo leta 2007, so politični voditelji označili za civilizacijsko izbiro, ki bo državi prinesla večjo finančno stabilnost, varnost in gospodarske priložnosti. Odhajajoči predsednik vlade Rosen Željazkov je v novoletnem nagovoru poudaril, da Bolgarija v evroobmočje vstopa z bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov in več kot triodstotno gospodarsko rastjo, kar jo uvršča med najhitreje rastoča gospodarstva v uniji. Kljub proslavljanju v Sofiji pa vstop v denarno unijo spremljajo notranjepolitične delitve in skrbi javnosti. Predsednik države Rumen Radev je opozoril, da bi moral takšnemu koraku predhodno botrovati referendum, saj je odsotnost neposrednega posvetovanja z državljani poglobila razkorak med politično elito in javnostjo. Medtem ko voditelji, kot sta Bojko Borisov in Asen Vasilev, poudarjajo polno integracijo v evropske strukture in konec statusa najrevnejše članice EU, se del prebivalstva še vedno spopada s strahom pred dvigom cen in politično nestabilnostjo, ki je državo hromila v preteklih letih.

Gospodarstvi Pakistana in Južne Koreje sta v začetku leta 2026 stopili v obdobje, ki zahteva korenite strukturne premike za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Pakistan se je po izognitvi finančnemu kolapsu v preteklem letu osredotočil na reformo visokega šolstva, ki velja za ključni steber prihodnje gospodarske rasti. Analitiki opozarjajo, da je bila dosedanja politika privabljanja tujih neposrednih naložb pomanjkljiva, saj so se vlagatelji osredotočali predvsem na domači trg namesto na izvozno naravnanost, kar je omejilo konkurenčnost države. Istočasno se administracija južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga spopada z izzivi polarizirane rasti. Čeprav država dosega rekordne rezultate pri izvozu polprevodnikov, šibka valuta in stagnacija domače porabe negativno vplivata na življenjski standard prebivalstva. Strokovnjaki pozivajo k deregulaciji in razvoju novih gospodarskih gonil, ki bi zmanjšala odvisnost od tehnološkega sektorja. Obe državi si prizadevata za uravnoteženje makroekonomskih kazalnikov z dejansko kupno močjo državljanov, medtem ko se svetovno gospodarstvo sooča s posledicami preteklih trgovinskih trenj.

Guverner južnokorejske centralne banke (Bank of Korea) Rhee Chang-yong je v svojem novoletnem nagovoru in srečanju z novinarji ostro zavrnil špekulacije o propadu domače valute. Rhee je poudaril, da so trditve nekaterih ustvarjalcev vsebin na platformi YouTube, češ da bo von kmalu postal ničvreden papir, neutemeljene in prisotne zgolj v domačem okolju. Po njegovih besedah tuji investicijski analitiki ocenjujejo, da je trenutni tečaj glede na ameriški dolar previsok in pričakujejo stabilizacijo v spodnjem delu območja nad 1400 voni za dolar. Guverner je izpostavil, da so temelji južnokorejskega gospodarstva trdni, saj država ostaja neto upnica do tujine z ugodno zunanjo likvidnostjo. Pojasnil je, da je nedavno slabljenje valute posledica neravnovesja v ponudbi in povpraševanju na deviznem trgu, kar je deloma povzročilo povečano investiranje domačih prebivalcev v tuje vrednostne papirje. V luči stabilizacije trga je Rhee pozval nacionalni pokojninski sklad k aktivnejši vlogi pri varovanju pred valutnimi tveganji, medtem ko vlada za letošnje leto napoveduje gospodarski preobrat s pričakovano rastjo med 1,7 in 2,1 odstotka, kljub negotovostim v mednarodni trgovini.

Češko gospodarstvo je v lanskem tretjem četrtletju zabeležilo 2,8-odstotno medletno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja najvišjo stopnjo gospodarske rasti od drugega četrtletja leta 2022. Po podatkih tamkajšnjega statističnega urada se je obseg gospodarstva v primerjavi s predhodnim trimesečjem povečal za 0,8 odstotka. Rezultati so nekoliko presegli prvotne ocene in napovedi analitikov, ki so predvidevali 2,7-odstotno rast. Pozitivni trendi v češkem gospodarstvu sovpadajo s širšim okrevanjem v evropskem prostoru, kjer je bila rast v tretjem četrtletju leta 2025 prav tako višja od pričakovanj. Čeprav je bila rast v celotnem evrskem območju skromnejša in je znašala 0,2 odstotka, so dobri rezultati v Franciji in srednji Evropi prispevali k stabilizaciji gospodarskih razmer. Za Češko, ki velja za pomembno industrijsko vozlišče, ti podatki pomenijo prekinitev obdobja stagnacije in začetek močnejšega cikla okrevanja.

Indijska centralna banka (RBI) je v svojem najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti ocenila, da indijsko gospodarstvo kljub negotovim globalnim razmeram ohranja močno rast. Glavna gonila stabilnosti so robustno domače povpraševanje, obvladljiva inflacija ter preudarne makroekonomske politike. Kljub odpornosti domačega finančnega sistema, ki ga podpirajo trdne bilance stanja bank in nizka volatilnost trgov, RBI opozarja na tveganja, ki izvirajo iz geopolitičnih napetosti in trgovinskih negotovosti na svetovni ravni. Sočasno azijski finančni velikani, kot je južnokorejska skupina Shinhan Financial, napovedujejo korenite spremembe v svojem delovanju. Izvršni direktor Jin Ok-dong je poudaril, da transformacija, podprta z umetno inteligenco (AX), za finančni sektor ni več le orodje za povečanje dobička, temveč vprašanje preživetja v novem tehnološkem paradigmi. Podobno v Združenih državah Amerike skupina Goldstone Financial Group poudarja pomen celostnega finančnega načrtovanja v novem letu, ki vključuje stresne teste portfeljev in prilagajanje tveganjem v spreminjajočem se naložbenem okolju. Globalni trgi se sicer zdijo na površju stabilni, vendar RBI opozarja na naraščajočo ranljivost zaradi tesne prepletenosti bančnih in nebančnih finančnih posrednikov ter hitre rasti stabilnih kovancev. Tehnološki napredek, zlasti naložbe v umetno inteligenco, ostaja ključni dejavnik, ki kljub splošnemu upočasnjevanju svetovne rasti ohranja določene segmente gospodarstva odporne.

Tajvanski predsednik Lai Čing-te je med obiskom templjev v okrožju Bejtov v Tajpeju nagovoril državljane in poudaril nujnost sprejetja osrednjega državnega proračuna, ki ostaja blokiran v parlamentu. V svojem nagovoru je izpostavil, da brez resnega opravljanja političnega dela država ne more napredovati, ter pozval državljane, naj na poslance pritisnejo za čimprejšnjo obravnavo proračunskih dokumentov. Predsednik je poudaril, da so sredstva ključna za izvajanje socialnih programov, kot je dolgotrajna oskrba 3.0, ter za podporo konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. Lai je v svojem govoru izpostavil tudi izjemne gospodarske dosežke države, saj je Tajvan v preteklem letu zabeležil 7,37-odstotno gospodarsko rast, s čimer se je uvrstil na vrh med azijskimi tigri. Pri tem je uporabil oster retorični ton, ko je tajvanski gospodarski uspeh primerjal z razmerami pri "slabem sosedu", kar se neposredno nanaša na Ljudsko republiko Kitajsko. Po njegovih besedah so ti rezultati plod trdega dela vseh državljanov, ki pa bi ga lahko ogrozila trenutna politična blokada v parlamentu, kjer opozicija pod vodstvom stranke Kuomintang še vedno zadržuje ključne finančne načrte.

Kitajske državne železnice so sporočile, da so naložbe v osnovna sredstva nacionalnega železniškega omrežja v letu 2025 dosegle rekordnih 901,5 milijarde juanov (približno 115 milijard evrov). Kljub kritikam o prekomernem širjenju omrežja hitrih vlakov in naraščajočih operativnih izgubah, se je obseg investicij v primerjavi s prejšnjim letom povečal za šest odstotkov. V okviru tega ambicioznega načrta je bilo v letu 2025 predanih v uporabo 2862 kilometrov novih prog za hitre vlake. Strateška odločitev za nadaljevanje obsežnih vlaganj sledi širšim prizadevanjem Pekinga za spodbujanje gospodarske rasti prek infrastrukturnih projektov. Kitajske oblasti vztrajajo pri širitvi omrežja, čeprav nekateri ekonomisti opozarjajo na dolgoročno vzdržnost financiranja takšnih projektov. Rekordna višina sredstev potrjuje, da železniški sektor ostaja osrednji steber kitajske industrijske in transportne politike, namenjen povezovanju oddaljenih regij in posodabljanju logističnih poti po vsej državi.

Britanski delniški indeks FTSE 100 je ob začetku trgovanja v letu 2026 dosegel zgodovinski mejnik, ko se je prvič povzpel nad vrednost 10.000 točk. Indeks, ki vključuje sto najpomembnejših podjetij na londonski borzi, je dosegel najvišjo dnevno vrednost pri 10.052 točkah, kar predstavlja močan signal zaupanja v britansko gospodarstvo. Skok vrednosti temelji na uspešnem letu 2025, v katerem je indeks zabeležil 21,5-odstotno rast, kar je najboljši rezultat po letu 2009. K rasti so prispevali predvsem rudarski sektor, ki je izkoristil visoke cene plemenitih kovin, ter obrambna industrija. Analitiki poudarjajo, da britanski trg ostaja privlačen za mednarodne vlagatelje zaradi stabilnih zaslužkov podjetij in pričakovanj o bolj ohlapni denarni politiki britanske centralne banke (Bank of England). Čeprav britanski trgi niso tako močno izpostavljeni tehnološkemu sektorju in umetni inteligenci kot ameriški, so vlagatelji prepoznali vrednost v globalno razpršenih prihodkih britanskih korporacij. Kljub optimizmu pa strokovnjaki opozarjajo na morebitna tveganja v letu 2026, ki vključujejo geopolitične napetosti in nevarnost ponovnega vzpona inflacije.

Čilski minister za gospodarstvo Nicolás Grau je po objavi podatkov o indeksu gospodarske aktivnosti (Imacec) za november pojasnil, da je bila zabeležena 1,2-odstotna rast pod pričakovanji analitikov. Po njegovih besedah je upočasnitev dinamike v primerjavi s prejšnjimi meseci predvsem posledica izjemno visoke in zahtevne primerjalne osnove iz lanskega leta. Kljub številkam, ki so manj dinamične od predhodnih trendov, minister ostaja optimističen glede prihodnosti čilskega gospodarstva. Grau je v izjavi za javnost poudaril, da gospodarstvo še naprej ohranja pozitiven trend in stabilno pot razvoja. Čeprav so mesečni podatki povzročili določeno mero previdnosti na finančnih trgih, vlada vztraja pri oceni, da strukturni temelji države ostajajo trdni. Finančno ministrstvo bo v prihodnje še naprej spremljalo kazalnike, da bi zagotovilo nemoteno gospodarsko okrevanje.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na uradnem dogodku ob objavi izvoznih podatkov naznanil, da je država v letu 2025 dosegla najvišjo vrednost izvoza blaga v zgodovini republike. Skupna vrednost izvoza je znašala 273,4 milijarde ameriških dolarjev, kar predstavlja 4,5-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Izjemne rezultate je Turčija beležila predvsem v decembru, ko je mesečni izvoz prvič v zgodovini presegel prag 26 milijard in dosegel 26,4 milijarde dolarjev. Predsednik Erdoğan je poudaril, da decembrski rezultat pomeni povečanje za tri milijarde dolarjev v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar potrjuje stabilno rast turškega gospodarstva kljub globalnim izzivom. Rekordni podatki so bili predstavljeni kot ključni mejnik za turško gospodarstvo, saj država krepi svojo vlogo v globalnih dobavnih verigah. Vlada načrtuje nadaljnjo spodbudo izvoznemu sektorju, da bi ohranila pozitiven trend rasti tudi v prihodnje.

Finančni sekretar Hongkonga Paul Chan je napovedal, da bo mesto izkoristilo zagon na področju financ in tehnoloških inovacij za spodbujanje visokokakovostnega gospodarskega razvoja. V svojem zapisu je izpostavil prihod prvega podjetja s celinske Kitajske, specializiranega za grafične procesne enote, na hongkonško borzo, kar naj bi okrepilo lokalno infrastrukturo za umetno inteligenco (UI). Hongkonško-shenzhenski inovacijski park v Hetau že privablja okoli 60 globalnih podjetij, od katerih se polovica ukvarja z obdelavo podatkov in UI. Hkrati so v Vietnamu v okviru priprav na 14. nacionalni kongres partije znanost, tehnologijo in digitalno preobrazbo opredelili kot osrednja gonila industrializacije in modernizacije države. Vietnamske oblasti pripravljajo nove pravne okvire, ki bodo omogočili hitrejši tehnološki preskok in prestrukturiranje gospodarstva v letu 2025. Cilj je vzpostaviti stabilen ekosistem za inovacije, ki bo služil kot steber nacionalnega razvoja. Na gospodarske izzive se je odzval tudi izvršni direktor južnokorejskega podjetja LG Chem, Kim Dong-chun, ki je zaposlene pozval k radikalnim inovacijam. Zaradi strukturnih neravnovesij na trgu, geopolitične negotovosti in hitrega napredka v avtonomni vožnji ter robotiki je Kim poudaril, da podjetje nima več prostora za umik. Strategija, ki jo je poimenoval »zažiganje mostov«, odraža nujnost prilagoditve novim tržnim razmeram, kjer ponudba presega povpraševanje.

V izvozno-predelovalne in industrijske cone v vietnamskem mestu Hošiminh se je v letu 2025 nateklo za več kot 5,3 milijarde ameriških dolarjev novih in dodatnih naložb. Po uradnih podatkih to predstavlja 0,37-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, s čimer so lokalne oblasti presegle letni zastavljeni cilj za 17,5 odstotka. Ta dosežek odraža uspešno implementacijo posebnih mehanizmov, namenjenih povečanju privlačnosti mesta za tuje vlagatelje. Poleg rasti v industrijskem sektorju je Hošiminh v letu 2025 zabeležil tudi 24-odstotno povečanje registriranih neposrednih tujih naložb (FDI). Mesto s temi rezultati utrjuje svoj položaj ključnega gospodarskega središča v Vietnamu, medtem ko za leto 2026 načrtujejo še ambicioznejše cilje, vključno s privabljanjem 61 milijonov turistov. Uspešno leto na področju investicij potrjuje odpornost in konkurenčnost lokalnega gospodarstva v širši regiji jugovzhodne Azije.

Španski turistični sektor je v novembru ohranil stabilno rast, čeprav se je dinamika prihodov tujih gostov v primerjavi s prejšnjimi meseci nekoliko upočasnila. Po podatkih španskega statističnega urada (INE) se je število prihodov povečalo za 2,1 odstotka, medtem ko je turistična poraba narasla za 5 odstotkov. Glavni razlog za skromnejšo rast števila obiskovalcev je bil opazen upad na francoskem trgu, ki sicer predstavlja drugi najpomembnejši vir tujih turistov za Španijo. Kljub novembrskemu zatišju so skupni letni podatki izjemno ugodni. V prvih enajstih mesecih leta je državo obiskalo že 91,5 milijona tujih turistov, kar predstavlja nov zgodovinski rekord. Analitiki ocenjujejo, da bo Španija do konca leta 2025 dosegla ali celo presegla mejnik 97 milijonov obiskovalcev, nekateri pa napovedujejo, da bi v letu 2026 lahko presegla magično mejo 100 milijonov turistov. Gospodarski pomen panoge ostaja ključen, saj rast porabe prehiteva rast števila prihodov, kar nakazuje na višjo dodano vrednost turističnih storitev.

Vietnamska vlada je v letu 2025 dosegla pomembne mejnike pri izvajanju resolucije 57, ki določa znanost, tehnologijo in digitalno preobrazbo kot ključne stebre nacionalne rasti. Prihodki industrije digitalne tehnologije so narasli na 198 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja 26-odstotno povečanje glede na predhodno leto in za 16 odstotkov presega zastavljene letne cilje. Podpredsednik vlade Nguyen Chi Dung je podpisal odločbo o nacionalnem programu za razvoj šestih strateških tehnoloških produktov, ki jih nameravajo v celoti obvladati in uvesti v uporabo do leta 2030. Napredek v digitalnem gospodarstvu je postal glavno gonilo razvoja države, pri čemer se inovacije niso več omejevale le na raziskovalne dejavnosti, temveč so se integrirale neposredno v poslovne procese in nepremičninski trg. Glavno mesto Hanoj je poročalo o gospodarskem preboju, ki temelji prav na hitrem uvajanju novih tehnologij in e-trgovine, kar odpira nove poti za vietnamski digitalni izvoz. Država s temi ukrepi utrjuje temelje za novo fazo razvoja, v kateri digitalna transformacija ni več izbira, temveč nujen pogoj za konkurenčnost na svetovnem trgu.

Indijski avtomobilski proizvajalec Maruti Suzuki India Ltd je v koledarskem letu 2025 postavil nov proizvodni rekord, saj je izdelal 2.255.000 vozil, kar predstavlja 9,3-odstotno rast v primerjavi s predhodnim letom. Družba je že drugo leto zapored presegla mejo dveh milijonov izdelanih enot, kar vključuje vozila za domači trg, izvoz in dobavo drugim proizvajalcem opreme (OEM). Med najbolje prodajanimi modeli so bili Fronx, Baleno, Swift, Dzire in Ertiga. Izvršni direktor družbe Hisashi Takeuchi je ob tem poudaril, da je uspeh rezultat močne lokalizacije proizvodnje in sinergije z dobavitelji, kar krepi konkurenčnost indijskega avtomobilskega ekosistema v okviru pobude 'Make in India'. Podjetje trenutno proizvaja 17 modelov v več kot 650 različicah in načrtuje nadaljnjo širitev proizvodnih zmogljivosti na štiri milijone enot letno, da bi zadostilo naraščajočemu povpraševanju na domačih in tujih trgih. V letu 2025 je družba izvozila 395.000 vozil, kar potrjuje njeno močno osredotočenost na mednarodno trgovino. Visoka stopnja lokalizacije komponent jim je omogočila ohranjanje kakovosti ob hkratnem povečevanju obsega proizvodnje, kar je ključno za uresničevanje dolgoročne strategije rasti v vse bolj zahtevnem globalnem okolju.

Singapursko gospodarstvo je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 5,7-odstotno rast na letni ravni, kar predstavlja najhitrejšo četrtletno rast v omenjenem letu. Po predhodnih podatkih ministrstva za trgovino in industrijo (MTI) se je gospodarska dejavnost v mestni državi močno okrepila, saj je v tretjem četrtletju rast znašala 4,3 odstotka. Izjemni rezultati ob koncu leta so prispevali k temu, da je celoletna gospodarska rast dosegla 4,8 odstotka, s čimer je država presegla prvotne napovedi analitikov in vladnih uradov. Zabeležena rast v četrtem četrtletju je bila bistveno višja od pričakovanj, ki so jih sredi leta podali vladni predstavniki. Ministrstvo je namreč še avgusta 2025 napovedovalo precej bolj zmerno rast, vendar so ugodni trendi v mednarodni trgovini in industrijski proizvodnji pospešili gospodarsko okrevanje. Takšna dinamika potrjuje vlogo Singapurja kot ključnega gospodarskega vozlišča v jugovzhodni Aziji, ki se hitro odziva na globalne tržne spremembe. Končni podatki za celotno leto so potrdili stabilnost in odpornost singapurskega gospodarstva kljub nihanjem v svetovni ekonomiji.

Hongkonški sektor maloprodaje je novembra lani nadaljeval trend okrevanja, saj se je vrednost prodaje na letni ravni povečala za 6,5 odstotka. Po uradnih podatkih hongkonškega oddelka za statistiko je bila začasna ocena vrednosti prodaje na drobno določena pri 33,7 milijarde hongkonških dolarjev (približno 4,3 milijarde ameriških dolarjev), kar predstavlja že tretji zaporedni mesec z več kot 6-odstotno rastjo. K rasti so največ prispevale prodaja električnih naprav in drugega trajnega potrošnega blaga, ki se je povečala za 38,6 odstotka, ter prodaja zdravil in kozmetike z 9,2-odstotnim povečanjem. Rahlo rast so zabeležili tudi pri oblačilih, nakitu in urah. Na drugi strani so padec zabeležili v kategorijah goriv, pohištva ter knjig in tiskovin. Vladni predstavniki so ob objavi podatkov poudarili, da okrevanje poganjajo stabilne makroekonomske razmere, izboljšano razpoloženje lokalnih potrošnikov in ponovna rast števila tujih obiskovalcev. Za prvih 11 mesecev leta 2025 se je skupna vrednost maloprodaje na letni ravni povečala za 0,4 odstotka.

Španija je v prvih enajstih mesecih leta 2025 sprejela 91,5 milijona tujih turistov, kar predstavlja 3,4-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Po podatkih španskega statističnega urada (INE) so obiskovalci v tem obdobju porabili 126,7 milijarde evrov, kar je 6,9 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2024. Ta znesek je že v novembru praktično izenačil celotno letno porabo turistov iz leta 2024, ko je ta znašala 126,1 milijarde evrov. Kljub rekordnim številkam strokovnjaki ocenjujejo, da država do konca leta verjetno ne bo dosegla ambicioznega mejnika 100 milijonov turistov, ki so ga nekateri napovedovali v začetku leta. Rast turističnega sektorja v Španiji se nadaljuje v luči stabilnega povpraševanja, čeprav se tempo rasti števila prihodov nekoliko umirja v primerjavi z izjemno močnim začetkom leta, ki so ga zaznamovali rekordni poletni meseci. Turizem ostaja ključni steber španskega gospodarstva, ki kljub morebitnim logističnim omejitvam beleži nadpovprečno rast prihodkov na gosta.

Indijski avtomobilski proizvajalec Maruti Suzuki India Limited je v koledarskem letu 2025 dosegel svoj zgodovinski proizvodni rekord. Po uradnih podatkih podjetja so v tem obdobju izdelali več kot 22,55 laka oziroma 2,25 milijona vozil, kar predstavlja najvišjo letno proizvodnjo v zgodovini družbe. Ta dosežek utrjuje položaj podjetja kot največjega proizvajalca avtomobilov v Indiji in odraža močno povpraševanje na trgu. Rekordna številka pomeni 9,3-odstotno rast v primerjavi s predhodnim letom 2024. Podjetje je s tem že drugo leto zapored preseglo mejnik dveh milijonov izdelanih vozil, kar kaže na stabilno širjenje proizvodnih kapacitet in učinkovito upravljanje oskrbovalnih verig. Uspeh je rezultat povečane produktivnosti v obratih po vsej državi, s čimer se Maruti Suzuki odziva na vse večje potrebe tako domačega kot tujih trgov.

Hongkong je med novoletnimi prazniki zabeležil 72-odstotno povečanje števila turistov iz celinske Kitajske, medtem ko je Hanoj gostil 560.000 obiskovalcev, kar predstavlja močno okrevanje in rast v primerjavi s prejšnjim letom. Hoteli so poročali o izjemni prodaji med božičnimi in novoletnimi prazniki, 1. januarja 2026 pa je število turistov doseglo 250.000.

Vietnamski turistični sektor je v novoletnih praznikih doživel močan začetek z velikim številom obiskovalcev. Mnoge lokalne skupnosti so ob praznikih sprejele prve obiskovalce v letu 2026, kar kaže na obetavno rast. Hanoj je med prazniki gostil približno 560.000 obiskovalcev in ustvaril 2,1 bilijona VND prihodkov. Ho Chi Minh City je v istem obdobju zabeležil 1,24 milijona turistov, pri čemer so tujci predstavljali skoraj 76.000, ustvarjen prihodek pa je znašal 100 milijonov USD. Provinca Khanh Hoa je prav tako zabeležila porast obiskovalcev.

Indijski avtomobilski proizvajalec Maruti Suzuki India Limited je v koledarskem letu 2025 dosegel nov mejnik, saj je proizvedel rekordnih 2.255.000 vozil. Družba je že drugo leto zapored presegla prag dveh milijonov izdelanih enot, s čimer utrjuje svoj položaj vodilnega igralca na indijskem avtomobilskem trgu. Med najbolj zastopanimi modeli, ki so prispevali k temu rezultatu, so bili Fronx, Baleno, Swift, Dzire in Ertiga. Rekordna proizvodnja odraža rast povpraševanja in stabilizacijo dobavnih verig v azijski regiji. Podjetje je lani preseglo prejšnji rekord, ki je znašal 20,63 laka oziroma 2,063 milijona vozil. Ta dosežek poudarja strateški pomen indijskega trga za globalno avtomobilsko industrijo, saj se Maruti Suzuki odziva na vse večje potrebe po dostopnih in učinkovitih osebnih vozilih v državi s hitro rastočim srednjim razredom.

Vietnam je prvi dan leta 2026 z vrsto slovesnosti uradno odprl novo turistično sezono, s katero država načrtuje nadaljnjo rast in utrjevanje svojega položaja na svetovnem turističnem zemljevidu. Destinacije po vsej državi so že v jutranjih urah 1. januarja sprejele prve tuje obiskovalce, kar po mnenju tamkajšnjih oblasti napoveduje uspešno leto. Podaljšan novoletni konec tedna in ugodno vreme sta spodbudila povečan obisk domačih in tujih turistov, ki so obiskali predvsem kraje z naravnimi lepotami in bogato kulturno dediščino. Posebej velik porast obiska sta zabeležili provinci Khanh Hoa in Quang Ninh. Slednjo je med 31. decembrom in 2. januarjem obiskalo približno 530.000 ljudi, od tega 44.400 tujcev, kar je regiji prineslo 1,28 bilijona vietnamskih dongov prihodkov. V provinci Khanh Hoa so si za leto 2026 zastavili ambiciozen cilj, da gostijo 18,1 milijona prenočevalcev. Razvoj panoge dodatno spodbujajo izboljšane prometne povezave in prihod luksuznih potniških ladij, ki v državo prinašajo tisoče obiskovalcev.

Vietnamski turistični sektor je ob začetku leta 2026 zabeležil izjemne rezultate. Mnoge lokalne skupnosti so ob praznikih sočasno sprejele prve obiskovalce v letu. Hošimin je med novoletnimi prazniki ustvaril 100 milijonov ameriških dolarjev prihodkov iz turizma in privabil 1,24 milijona turistov, od tega skoraj 76.000 tujcev. Hanoj je v istem obdobju gostil približno 560.000 obiskovalcev in ustvaril skoraj 79,85 milijona ameriških dolarjev prihodkov.